MADONSELA O THEETŠA DILLO TŠA BADUDI

 Thanyani Masithi

POLOKWANE: Nakong yeo badudi ba llela mošireletši wa setšhaba, Mme Thulisiwe Madonsela, ka tlhaelelo ya dintlo tša diRDP, yo mongwe yena o tlogile a latofatša Madonsela le kantoro ya gagwe ka gore a ba dire ka mo go tletšeng seatla go thuša badudi ba naga ye.

Madonsela o kopane le badudi mo a ilego a ba neela sebaka sa go ntšha sa mafahleng. O dirile seo gore mafelelong a kgone go bona seemo seo badudi ba phelang go sona. Ditheeletšo tša setšhaba di swerwe motseng wa Thabazimbi le Polokwane beke ya go feta. Madonsela o ile a hwetša sebaka sa go swara kopano ya sephiri le komitikhuduthamaga ya profense ya Limpopo.

Madonsela o kopane le badudi mo a ilego a ba neela sebaka sa go ntšha sa mafahleng. O dirile seo gore mafelelong a kgone go bona seemo seo badudi ba phelang go sona. Ditheeletšo tša setšhaba di swerwe motseng wa Thabazimbi le Polokwane beke ya go feta. Madonsela o ile a hwetša sebaka sa go swara kopano ya sephiri le komitikhuduthamaga ya profense ya Limpopo.

Modudi wa Mankweng, Moses Mojela, o latofatša masepala wa Polokwane ka gore o palelwa ke go neela lapa la gabo lefelo la bodulo le ntlo. Mojela o re o ile a lahlela bothata bja gagwe pele ga mošireletši wa setšhaba efela gwa hlokega karabo.

“Lefelo la bodulo la mma wa ka le filwe motho yo mongwe ke masepala. Ratoropo Freddy Greaver ga se a dira selo go thuša mokgekolo gore a hwetše lefelo la gagwe. Bothata bjo ke bo begile kantorong ya Madonsela mengwaga ye mebedi ya go feta le lehono ga se ke hwetše phetolo,” Mojela a ipelaetša.

 

 Rakgwebo yo a bego a jele mollo, Rasimati Mkhari, yo ntlo ya gagwe le difatanaga di latswitšweng ke mollo pejana mo ngwageng wo, o re Motsepe o mmoditše gore o tseba dinomoro tša boingwadišo tša difatanaga tša gagwe le mo a dulang.

Ka morago ga dipolelo tša gagwe, sefatanaga sa ka le ntlo di tšhubilwe. Ga ke tšhošwe ke tiragalo yeo. Ke ba nyaka mosegare ke ba laetše mo diphala di nwang gona meetse,” Mkhari a realo a befetšwe.

Mandonsela o ile a gapeletšega go mo tsena ganong e le ge a kgala polelo ya gagwe ya go se laetše tlhompho go MEC Motsepe.
Mkhari o re bothata bo thomile ge khamphane ya gagwe e tlošwa lenaneong la dikhamphane tša go aga dintlo tša diRDP. “Legatong la khamphane ya ka, go loket
šwe khamphane ya bakgotse ba Motsepe,” gwa realo Mkhari.

Julia Manasoe go tšwa Marble Hall o kgopetše Madonsela gore dintlwana tšeo di agwang ge go agwa diRDP di lokele batho bao ba phelang le bogolofadi.

Madonsela o lemošitše gore kantoro ya gagwe e tlo šoma ka thata go hwetša dikarabo bjalo ka ge ba dumelelwa ke molawana wa mošireletši wa setšhaba. “Molawana wo o neela mošireletši wa setšhaba maatla a go nyakolla le go laela Kgoro ya Maphodisa go golega yo a hwetšwang a tshetše molao ka go gatakela ditokelo tša setšhaba,” Madonsela a realo.

 BOMAHLWAADIBONA BA MKVA BA THEKGA ZUMA

Thanyani Masithi

 POLOKWANE: Bomahlwaadibona ba sešole sa Umkhonto we Sizwe Military Veterans Association (MKVA) ba mo profenseng ya Limpoo ba ikanne go ema nokeng mopresitente wa naga, Jacob Zuma. Ba re ba tlo dira bjalo go sa kgathalege boipiletšo bja malokomagolwane a ANC mo profenseng a gore ga ba sa nyaka Zuma.

Ntle le go bolela leina la moetapele yo a rakilweng wa liki ya baswa, Julius Malema, Modulasetulo yo moswa wa MKVA, John Ngobeni, o re ba tloga ba se sa nyaka go kwa selo ka motho yo a rogago mopresitente wa naga.

“Batho bao ba palelwang ke go itshwara, ba swanetše go romelwa sekolong sa dipolitiki gore mokgatlo wa ANC o kgone go matlafala. Ge Zuma e sa le mopresitente, re ile go kgonthišiša gore o neelwa tlhompho ye e mo swanetšego.

“Re le ba MKVA, ga re thabišwe ke maemo ao profense ya rena e ikhumanang  e le mo go wona. Go se romelwe ga dipuku ka nako dikolong go tloga go sa re thabiša le gatee. Re ile go kopana le baetapele

 

 ba ANC mo profenseng go kwa ka wa bona wa go ja bogobe gore tsela yeo re swanetšeng go e swara ke efe go leka go phošolla diphošo tšeo di dirilweng,” Ngobeni a realo

Mokgatlo wo wa bomahlwaadibona o be o swere khonferense ya profense ya go kgetha boetapele go la Makhado.  Maloko ao a latelang a ile a kgethwa: Modulasetulo, John Ngobeni; motlatšamodulasetulo,  Lulamile Jack; mongwaledi, Liberty Mmela; motlatšamongwaledi, Teenage Monama mola ramatlotlo e bile David Malada.

Mo khonferenseng go rerilwe le taba ya gore maemo a leago ga se a mabotse go maloko ka lebaka la gore ba palelwa ke go reka dintlo goba go fihlelela maemo a makaone a kalafo.

Ngwaga wa go feta, maloko a MKVA a be a dira boipiletšo bja gore tonakgolo Mathale a itokolle ka lebaka la gore o palelwa ke go fihlelela dikgahlego tša maloko a bona.

Mosekaseki wa dipolitiki, Ralph Mathekga, o re ga se batho ka moka mo profenseng bao ba thekgang Cassel Mathale le Julius Malema.

This free website was made using Yola.

No HTML skills required. Build your website in minutes.

Go to www.yola.com and sign up today!

Make a free website with Yola